Manj zalog, več denarja, a ne več dobička
Kaj znižanje zalog naredi z denarjem, kaj z EBITDA in kako to pošteno pokazati upravi
PwC v zadnji študiji obratnega kapitala (Working Capital Study 24/25, več kot 19.000 borznih družb po svetu) ocenjuje, da je v podjetjih ujetih 1,56 bilijona evrov presežnega obratnega kapitala. Dnevi vezave zalog so se od leta 2019 poslabšali v šestih od osmih panog, ki so jih podrobneje analizirali. Del podjetij, ki so zalogo hranila »za vsak slučaj«, je po besedah avtorjev pretvorila v zalogo »kar tako«.
Številka je velika, ker gre za velike družbe. Vzorec pa poznamo tudi v slovenskih proizvodnih podjetjih: skladišče je polnejše kot pred pandemijo, razlogi za to so večinoma že izginili, zaloga pa je ostala.
Ko se uprava odloči zaloge znižati, pogosto pričakuje dve stvari hkrati: več denarja in boljši rezultat. Prva se skoraj vedno zgodi, druga največkrat ne. V letu znižanja se EBITDA v večini primerov poslabša. To ni napaka projekta, ampak računovodstva. Kdor tega ne razloži vnaprej, bo uspešen projekt na koncu leta razglasil za neuspeh.
Trije računi, ena odločitev
Znižanje zalog se pokaže na treh mestih, in vsako od njih pove nekaj drugega.
Denar (bilanca stanja in denarni tok). Ko material porabite ali prodate in ga ne nadomestite, denar ostane v podjetju. To je enkraten učinek: zaloge, ki jih znižate za 500.000 €, sprostijo 500.000 € enkrat, ne vsako leto.
EBITDA (izkaz poslovnega izida). Zaloga ni strošek, dokler material ne gre v prodan izdelek ali dokler ga ne odpišete. Zato znižanje zalog na EBITDA samo po sebi skoraj ne vpliva. Vpliva tisto, kar se zgodi med znižanjem: po kakšni ceni presežke prodate, koliko odpišete in koliko manj proizvajate.
Čisti dobiček. Če s sproščenim denarjem odplačate kredit, prihranite pri obrestih. Obresti pa so pod črto EBITDA. Prihranek je resničen, a ga v EBITDA ne boste videli.
Zakaj se EBITDA v letu znižanja največkrat poslabša
Zaloge skoraj nikoli ne znižamo samo s porabo dobrega materiala. Skoraj vsak resen projekt naleti na vsaj eno od treh pasti, pri podjetjih z zalogo lastnih izdelkov pogosto na vse tri.
1. Prodaja presežkov pod nabavno ceno. Material, ki ga nihče ne potrebuje, ima na trgu redko polno ceno. Razlika do knjigovodske vrednosti je izguba v letu prodaje, čeprav podjetje dobi denar.
2. Odpisi in oslabitve. Ko podjetje prvič resno pregleda zaloge, običajno najde material, ki ni več uporaben. Odpis je bil v resnici že prej, le priznan še ni bil. Pri projektu znižanja zalog pride v izkaz naenkrat.
3. Stalni stroški, ki so bili »parkirani« v zalogi. To je najmanj znan in pogosto učinek z veliko težo. Po računovodskih standardih (MRS 2 in SRS 4 Zaloge) v vrednost lastnih izdelkov vključimo tudi del stalnih proizvajalnih stroškov, kot so amortizacija strojev, plače vodij in vzdrževanje. Ko zalogo gotovih izdelkov gradite, del teh stroškov ostane v bilanci. Ko jo znižujete in proizvajate manj, kot prodajate, gredo ti stroški iz preteklih obdobij v izkaz tega leta.
Ponazoritev: podjetje zniža zalogo gotovih izdelkov za 10.000 kosov. V vsakem kosu je 12 € stalnih proizvajalnih stroškov. V letu znižanja se v izkazu pokaže 120.000 € stroškov, ki so jih ustvarila pretekla leta. Denarja pri tem nihče ni porabil, rezultat pa je nižji.
Kje EBITDA res pridobi
Ko je znižanje končano, se slika obrne. Trajni učinek manjših zalog na EBITDA je pozitiven, a manjši, kot si ga uprave pogosto predstavljajo:
- manj zunanjih ali najetih skladiščnih površin,
- manj premikov, iskanja in inventurnih razlik,
- manj zastaranja in odpisov v prihodnjih letih,
- manj zavarovanja zalog.
Te prihranke je treba izračunati za vaše podjetje, ne pa prevzeti splošnega odstotka iz literature. Pri nekaterih podjetjih so pomembni, pri drugih skoraj nični.
Primer iz prakse: dva rezultata, prikazana ločeno
Proizvajalec elektronskih komponent s 14 mio € prihodkov je v treh mesecih sprostil 700.000 € obratnega kapitala (študija primera CS02). O presežkih je odločal postavko za postavko. Za 610.000 € materiala so prodali, namesto da bi ga odpisali. Surovine so šle po 80 % nabavne cene, baker pa 12 % nad njo, ker so cene na trgu medtem zrasle. Za 50.000 € so porabili v proizvodnji, odpisali pa le 40.000 €.

Upravi smo zato pokazali dva ločena rezultata. EBITDA se je v tistem letu znižal za 6 %. Podjetje pa je denar potrebovalo za investicije in ga je namesto pri banki dobilo iz lastnega skladišča. Pod črto EBITDA je to v obdobju investicije pomenilo 35.000 € prihranka pri obrestih. Cikel pretvorbe denarja se je skrajšal s 64 na 52 dni.
Če bi uprava projekt ocenjevala samo po EBITDA, bi ga razglasila za neuspeh, saj je ta padel za 6 %. Če bi 700.000 € sproščenega denarja prišteli k dobičku, bi bil videti veliko večji uspeh, kot je bil. Pravo sliko dasta šele obe številki skupaj, vsaka v svojem stolpcu.

Da se skladišče ne napolni znova: trajno pravilno vodenje zalog
Enkratno znižanje zalog je lahko. Težje je doseči, da so številke v sistemu tudi čez leto dni enake tistim v skladišču. Brez tega se presežki in odpisi vračajo, uprava pa odloča na podlagi zalog, ki jih v resnici ni. Trajno pravilno vodenje zalog stoji na šestih korakih:
- Matični podatki in parametri planiranja. Varnostne zaloge, minimalne količine naročila, dobavni roki in naročilne točke v ERP morajo ustrezati današnjemu stanju. Če so zastareli, sistem pravilno izračuna napačen nakup.
- Sistematično knjiženje vseh gibanj. Poraba, izmet, predelave, vzorci, vračila: vsako gibanje materiala je knjiženo takrat, ko se zgodi, in ne ob koncu meseca po občutku.
- Ciklična inventura. Namesto ene letne inventure skladišče štejemo sproti, po delih in najpogosteje tam, kjer je vrednost največja. Razlike odkrijemo v tednu, ko nastanejo, in ne šele ob zaključnem računu.
- Pravilni normativi porabe v kosovnicah. Koraka 2 in 3 sta podlaga za ta korak. Ko so gibanja knjižena in zaloge preverjene, lahko porabo spremljamo po izdelkih in jo primerjamo z normativi. Tako jih postopoma popravimo na dejansko porabo. To je najpomembnejše pri dragih materialih, kjer že majhna razlika na kos skozi leto pomeni velik znesek.
- Usklajenost nabavnega, proizvodnega in prodajnega plana: S&OP. Največ presežkov nastane, ker nabava kupuje po svojem planu, prodaja pa obljublja po svojem. Ključno vlogo ima mesečni proces planiranja prodaje in operacij (S&OP), kjer prodaja, planiranje, nabava in finance uskladijo eno številko povpraševanja in iz nje en plan nabave in proizvodnje.
- Upravljanje nekurantnih zalog (ang. excess & obsolete inventory). Vsaka presežna ali zastarela postavka ima lastnika in rok za odločitev: porabiti, prodati, vrniti dobavitelju ali odpisati. Pregled je reden, na primer mesečen, in ne šele takrat, ko v skladišču zmanjka prostora.
Pravilni normativi niso samo skladiščna tema. Iz njih nastanejo kalkulacije, plan nabave in predlogi MRP. Če so napačni, sistem kupuje preveč ali premalo, cene izdelkov pa temeljijo na porabi, ki je ni. Inventurne razlike, ki jih zaradi tega odkrijemo na koncu leta, gredo neposredno v EBITDA.
Celoten proces, od matičnih podatkov do upravljanja nekurantnih materialov, in naše izkušnje iz prakse opisujemo v članku Upravljanje zalog: od matičnih podatkov do nekurantnih materialov.
Kaj to pomeni za vaše podjetje
Mala podjetja (do 10 mio € prihodkov). Denar je pogosto pomembnejši od EBITDA. Sproščen denar zmanjša odvisnost od revolving kredita in dobaviteljskih rokov. Kalkulacije pogosto ne vključujejo stalnih stroškov v zalogo, zato je tretja past manjša. Prva in druga ostaneta.
Srednja podjetja (10 do 50 mio € prihodkov). Banke pogosto spremljajo razmerje neto dolg/EBITDA. Znižanje zalog izboljša to razmerje prek nižjega neto dolga, tudi če EBITDA ostane enak. Če pa se EBITDA v letu znižanja zaradi odpisov ali stalnih stroškov zmanjša, se lahko razmerje začasno poslabša. Banko je smiselno obvestiti vnaprej.
Podjetja v skupini ali z lastnikom, ki gleda letni rezultat. Projekt začnite z dogovorom, kaj se meri. Če je cilj vodstva bonus na EBITDA, bo znižanje zalog vedno izgubilo proti »bomo še malo počakali«.
Podjetja pred prodajo. Tu je znižanje zalog dvorezen meč. Kupec in njegovi svetovalci v skrbnem pregledu (due diligence) običajno gledajo EBITDA zadnjih treh let, cena podjetja pa je pogosto večkratnik tega EBITDA. Odpisi in prodaja presežkov pod nabavno ceno v tem obdobju znižajo EBITDA in s tem lahko tudi ceno. Po drugi strani kupec neurejene zaloge vedno najde: inventurne razlike, nekurantno blago in napačne normative odšteje od cene ali zanje zahteva jamstva. Zato zaloge uredite čim prej, najbolje več kot tri leta pred prodajo. Če to ni mogoče, odpise in prodajo presežkov jasno dokumentirajte kot enkratne postavke, da jih kupec pri normaliziranem EBITDA lahko izloči.
Preprosto ogrodje: tabela za upravo
| Ukrep | Denar | EBITDA | Čisti dobiček |
|---|---|---|---|
| Poraba presežkov v proizvodnji | + enkratno | ≈ 0 | ≈ 0 |
| Prodaja presežkov pod nabavno ceno | + enkratno | − enkratno | − enkratno |
| Odpis neuporabnih zalog | 0 | − enkratno | − enkratno |
| Manj proizvodnje za zalogo gotovih izdelkov | + enkratno | − enkratno (stalni stroški) | − enkratno |
| Manj skladišča, premikov, zastaranja | + trajno | + trajno | + trajno |
| Odplačilo kredita s sproščenim denarjem | − (odplačilo) | 0 | + trajno (obresti) |
Vsak ukrep naj ima v načrtu svojo vrstico in svojo številko v vsakem stolpcu. Tako uprava vnaprej ve, kaj bo videla v bilanci in kaj v izkazu.
Pet vprašanj za vaše podjetje
- Ali je vaš cilj pri zalogah zapisan v denarju, v EBITDA ali v obeh, in ali vsi v vodstvu razumejo razliko?
- Koliko stalnih proizvajalnih stroškov je danes v vaši zalogi gotovih izdelkov?
- Kakšno je razmerje med knjigovodsko vrednostjo presežkov in ceno, ki bi jo zanje dobili na trgu?
- Ali vaša banka spremlja neto dolg/EBITDA in ali ve, da načrtujete znižanje zalog?
- Ali vaši normativi porabe v kosovnicah ustrezajo dejanski porabi, in kdaj ste to pri najdražjih materialih nazadnje preverili?
Kje začeti
Začnite s tabelo zgoraj, izpolnjeno za vaših 20 največjih postavk presežnih zalog. Pri Karti vrednosti v prvem tednu za vsako priložnost ločeno prikažemo sproščen denar in učinek na EBITDA, da se uprava odloča na podlagi obeh številk.
Viri: PwC, Working Capital Study 24/25 (pwc.co.uk/working-capital-study); MRS 2 Zaloge, 13. člen; SRS 4 (2024) Zaloge; Armes, študija primera CS02.
Študija primera: Obratni kapital (PDF) ↗
Upravljanje zalog: od matičnih podatkov do nekurantnih materialov
Zakaj se skladišče po enkratnem odpisu zalog znova napolni in šest korakov, ki to preprečijo: matični podatki, knjiženje gibanj, ciklična inventura, normativi, S&OP in nekurantne zaloge.
Umetna inteligenca: uvesti hitro ali najprej zaščititi, kar vas loči od konkurence?
Alex Karp pravi, da ponudniki modelov podjetjem »kradejo alfo«. Kaj se s podatki res zgodi, kaj to pomeni za mala, srednja in mikro podjetja ter pet korakov za uvedbo UI brez izgube znanja.

